Lyrics
PERO-FOTAR - Intelektualno Sranje
Hazarderska izolacija, v kaosu je racija,
histoliza policaja, ne obstaja ve? ograja.
Peristaltika lenobe, karies gricka zobe,
natalnost in fatalnost zdaj kreirata realnost.
Soda bikarbona, diabolo na slona,
džentelmen je mona, ?isto brez bontona.
Kardinalov paradoks, pe? gori na koks,
fekalije v hla?ah, spet bo topel boks.
Koketa iz sekreta, kolaps na stara leta,
joške in silikon, kislo pudra se kokon.
Kompresor ni agresor, ?ud?n gleda me profesor,
pijan na p?ru maj naturira policaj.
Inventar in pisoar, topla soba brez omar,
inundacija vode, ker ventil ga gode.
Drozofila, vinska vila je toksine natrosila,
laterna vabi, muha v u?u, žur se je zaklu?u.
Totem iz trabanta, v monoksidu kanta,
v sprektrumu verande fugata se muzikanta.
Agrokombinat, inženir brez gat,
v deliriju zaklad, akterja rado stisne srat.
Ko stopim v toaletni interier,
me stisne intelektualno sranje.
Ko odhajam, ostane le spomin,
na vzvišeno in pametno drekanje.
Fetišist in nihilist, v neskon?nosti zavist,
regresija me ovija, dermatologu z bi?em prija.
Elektrodiagram na maksimumu je preklan,
elektrolizin eliksir, besno pizdi komandir.
Kiklop in demoni, grozna frenezija,
deliktacija usode, cela pizdarija.
Bruto in neto pa spet bo vse zadeto,
kompleks lampista, ki sovraži anarhista.
Klasiciranje na elite, nesposobnosti so skrite,
kismet in kitara, delikvent sredi bara.
Promiskuiteta, mati, fot?r, stric in teta,
v mladosti evforija, vendar jok na stara leta.
Na fagot igra en trot, nesvoboda zaradi not,
v mladosti Mikijev zabavnik in besno kruljenje v puhaunik.
Deklaracija delikatese, rado trga nam zavese,
v trgovini ki?eraj, zombiji so brez ograj.
Demagogija ob polni mizi, želod?ek spet je v krizi,
gnitje hrane v napeti riti, izpuh je treba skriti.
Škrat na fungusu sedi, kalkulira tja v tri dni,
mikrofavna, turška savna, tale re? ni ve? zabavna.
Ko stopim v toaletni interier,
me stisne intelektualno sranje.
Ko odhajam, ostane le spomin,
na vzvišeno in pametno drekanje.
