Lyrics
Za obleke k nosm, rime k trosm,
za vsako stvar k jo prosm,
nekdo se zabije in jo skritizera,
vsi nevo¹èlivi, vsak neki se folera in blefera,
misl da je car èe je tak k so usi,
a povem ti to je brezveze,
vsi se mi smejijo ker smd rugaèn od ostalih,
a smejim se jim nazaj kr vsi enaki so postali.
vsi mamo vzpone in padce,
ni va¾n kdo je padu ni¾i,
va¾n je kdo je znou pobrat se.
velikrat sm ¾e padu, tut usakiè se pobrou,
popravu usako sm napako, èis use kar sm zasrou.
zato jebite se vsi, cajt je da moja rima govori.
noèm bit na vrh, kdor visoko leta nizko pade,
noèm bit zvezda, na koncu vsaka propade.
men je do sodelovanja, ne do zmage,
ah kurc valda bom zmagu. drgaè sploh ne bi zaèeuuu..
ref. 2x
nism popoln, to priznam,
vem da vsega ne znam,
zato èez to ne bom zmogu sam.
in prosm brez opravièil,
pozabu ne bom kar se je zgodil,
in tud ne kdo mi to je naredil.
in prou iz tega razloga tebe spra¹ujem,
kuko naprej, ker ne gre, verjemi, obupujem.
nikjer tistga ne najdm, kar bi mi pomagal,
nikjer tistga ne najdm, s èimr naprej bi odkorakal.
stojim na mestu, v mislih sm nekje drgje,
a sploh obstajajo ¹e kje,
tisti dobri ljudje, in tiste sanje?
noèm zaspat, ker v spanju do¾ivljam more,
ko se zbudim, vpra¹am se, èe ¾elje usli¹u si moje.
ker vedno veseu k nekomu pomagam,
nazaj mi vrne tko da pred nosom zapre mi vrata
vem da ne delam vsega prou
a posku¹am, da bi se nauèu
sam ni nobenga k bi me pouèu
o nekaterih stvareh
k bi mi povedu kej o le-teh
sam ne, usi previsoku, v srcu ne pregloboki
js pa morm delat deset stvari u eni roki.
Ta pesm ni zate, ampak je zame,
ker ko pi¹em neki lepga me prevzame,
ne morm nehat, èutm potrebo po ¹e,
prej: srce krvavi, potem: rana se zapre.
rapam zato da mi u du¹i ni te¾ko,
da vse dam vn, da v lajfu ni temno.
Èe ti ni v¹eè to kar delam,
tvoj problem,
js delu bom naprej in takoj zatem,
ko konèam, novo zaène,
delu bom, dokler nekam ne prispem.
Ko zaènem rapat se izklopm,
odmislm vs sranje,
kr na enkrat vs svet zastopm,
kt da sm v transu,
ne morm se ustavt,
misli sam v rapu,
kar storjeno je ne da se veè popravt.
ès je, mormo se odpravt,
na potovanje po mojih riman,
po lajnih, ne¹tetih celinah,
èe kdo hoèe me ustavr,
prtisne nej stop,
al za vedno nej obmolkne!
Na zaèetku sm poti,
vseen to me zadovolji,
noèm ke¹a za to kar delam,
hoèm sam respekt za to kar delam,
in priznanje za to kar pridelam.
moje rime nej se ¹irjo in oddaljujejo,
z ljudmi u srcu nej potujejo.
to edina mi je ¾elja.
