Free download
Song Info
Genre
Charts
Peak #1,918
Peak in subgenre #138
Author
svenson
Rights
/
Uploaded
August 23, 2006
Track Files
MP3
MP3 3.7 MB • 128 kbps • 4:02
Lyrics
Ko svet se mu obrne, ko mu resnica odvrne,
da ni edini, ki zasovra¾il je samga sebe,
spra¹uje mamo, oèeta in vse ostale ljudi,
ne odgovorijo mu, ¹e naprej si zatiskajo oèi,
ne vrjame v sranje na ulcah in nikol ne bo,
pravi, da je papir ¹e edino kar rabil bo,
pogledi usmerjeni v njegove sposobnosti,
zanièevanje in strah in njegovi svojilni zaimki,
vsaka noèna mora mu je kvarila mo¾gane,
vsaka nova la¾, ki jo dobi, ga v srce zadane,
ne rab odvetnikov da bi re¹u se sveta,
bit poetik, je bla edina njegova ¾elja,
spustil se je v eter, zagrnil je vse zavese,
vse kar je ¹e rabil, je bil moment ti¹ine,
da zadiha, da objame ta svet poezije,
da zajame nove ideje iz njegove fantazije...
Vedu je da je on edini,
ki bo stal pod ¾arometi...
Njegovih besed nikol nebom pozabu,
Mikrofon in papir je blo edino kar on je rabu...
Vedu je da je on edini,
ki bo stal pod ¾arometi...
Njegovo oko je videlo preveè,
Vsak dan si je mislu da tuki je odveè...
©e naprej gleda ta svet s svojimi oèmi,
ne rab zemljevida ker je ¾e na koncu poti,
skriva svoje rane, skriva svoje ideale,
i¹èe v temi pot, do njegove osebne morale,
klièe na pomoè, a kaj k noben ne sli¹ krika,
vsi ¾ivijo v svojmu svetu in si pokrivajo u¹esa,
njegova vez med svetom je ¾e zdavnej po-èla,
ni razumel mame in oèeta kaj sploh od njega hoè-ta,
ko bral je knjige je besede po¾iral vase,
vedel je da normalno ¾ivet paè neda-se,
misl da hiphop pomeni veè kot kultura,
a se je motil...pomen veè kot naèin ¾ivljenja,
kamorkol se je prkazov, vsi potiskal so ga proè,
z vsakim novim udarcem je dobival svojo moè,
lastna moè besede, naj bo tiha ali glasna,
ni bil hec, njegova bila je paè smrtno resna...
Vedu je da je on edini,
ki bo stal pod ¾arometi...
Njegovih besed nikol nebom pozabu,
Mikrofon in papir je blo edino kar on je rabu...
Vedu je da je on edini,
ki bo stal pod ¾arometi...
Njegovo oko je videlo preveè,
Vsak dan si je mislu da tuki je odveè...
Sam v svoji sobi razmi¹la ter ugotavlja,
da vrjetno ni edini ki verze skupi zlaga,
mislu je, da ma v znanju veliko razliko,
èe bi ga sodil po èinu, bi bil repar z odliko,
vedno je pravil da ne ¾ivi s preteklostjo,
a ko zjebe ga problem, ga nebo pozabu kr tko,
njegovo najljub¹o sliko, hrani pod odejo,
kje je mama? najbr¾ bi umrl zanjo...
zdelo se mu je nemogoèe, da ves svet bi objel,
in vrjetno on sam sebe ni razumel,
nosi obesek, ki ¹e vedno spominja ga neèesa,
vsak dan moli k bogu, da bi od¹el v nebesa,
kar ni mogu vrjet, da je res za¹u na pravo pot,
ker angel je edini, ki ga lahko vod,
veter, smeh, prah in greh,
a misel vara, da on vedno res bil na tleh,
resnica ga res przadane,
vez med svetom se podere,
njegova beseda misli mu bere,
nima podpore, ma sam ¹e te¾ave,
in kot vedno v depresijo zapade,
njegovo opravièilo vedno bo zdravje,
svojih podob paè v seb veè ne najde,
v njegovih èustvih se on ne znajde...
Vedu je da je on edini,
ki bo stal pod ¾arometi...
Njegovih besed nikol nebom pozabu,
Mikrofon in papir je blo edino kar on je rabu...
Vedu je da je on edini,
ki bo stal pod ¾arometi...
Njegovo oko je videlo preveè,
Vsak dan si je mislu da tuki je odveè...
